V skladu s pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav je treba najpozneje do 1. januarja v prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, namestiti senzorje ogljikovega monoksida, opozarja ministrstvo za okolje in prostor. Sankcije za tiste, ki tega ne bodo storili, sicer niso predvidene.
Kot so ta teden pojasnili na ministrstvu, največjo nevarnost za zdravje ljudi predstavljajo sodobne energetsko učinkovite stavbe, kjer je izmenjava zraka praviloma zmanjšana in kontrolirana. Zato ni na razpolago dovolj zgorevalnega zraka ali pa ta ni pod sprejemljivimi tlačnimi pogoji, če so kurilne naprave vgrajene v bivalni prostor, kjer so odvisne od zraka v prostoru.
Če se v takih okoliščinah kljub temu namerava zagotoviti potrebna količina zraka tudi za kurilno napravo, je zagotavljanje varne uporabe kurilnih naprav – tako s tehničnega kot tudi ekonomskega vidika – zelo zahtevno, enako pa velja tudi za vzdrževanje takega regulacijsko nadzornega sistema, dodajajo.
Pravilnik iz leta 2013 določa, da se lahko na novo v bivalne prostore vgradijo kurilne naprave le neodvisno od zraka v prostoru. Izjemoma pa dovoljuje, da se lahko v bivalni prostor vgradi tudi kurilna naprava na trdno gorivo, odvisna od zraka v prostoru, vendar le pod pogojem, da je poleg zahtev varne vgradnje v prostor s kurilno napravo nameščena tudi naprava za odkrivanje ogljikovega monoksida.
V prehodnem obdobju dveh let, to je do 1. januarja 2017, pa je treba vgraditi senzorje ogljkovega monoksida tudi v vse prostore z obstoječimi kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru.
Vgradnja senzorjev ogljikovega monoksida v druge prostore, kot so kuhinje in spalnice, kjer ni kurilne naprave, ali nebivalne prostore s kurilnimi napravami ali garaže, je zaželena, vendar gre za odločitev lastnika oziroma uporabnika stavbe, dodajajo na ministrstvu.
Senzor se lahko kupi v trgovinah s tehničnim materialom, v zadnjem obdobju tudi trgovinah s splošnim blagom in spletnih trgovinah, zanj boste večinoma odšteli od 20 do 45 evrov. Cene so lahko višje, če je življenjska doba senzorja oziroma baterije daljša ali če je nadgrajen z dodatno opremo in funkcijami. Montaža je praviloma preprosta in jo lahko izvede vsak posameznik.
Senzor je treba v prostoru vgraditi v bližino izvora dimnih plinov in s tem tudi ogljikovega monoksida, ne smemo pa ga vgraditi v neposredni bližini kurilne naprave. Proizvajalci v navodilih večinoma svetujejo vgradnjo senzorja od enega do treh metrov levo ali desno od kurilne naprave na strop prostora, vendar najmanj 30 centimetrov od stene, lahko pa tudi na steno, vendar približno 15 centimetrov pod stropom.
Vgradnjo senzorja je dolžan zagotoviti lastnik kurilne naprave, lahko pa ga vgradi tudi uporabnik. V primeru večstanovanjske stavbe je dolžan senzor vgraditi etažni lastnik za kurilno napravo, ki je nameščena v posameznem delu stavbe – stanovanju ali poslovnem prostoru. Če pa je kurilna naprava nameščena v skupnih prostorih oz. gre za skupno kurilno napravo, je dolžan senzor namestiti upravnik stavbe.
Pravilnik formalno ne določa nadzora in sankcij, je pa namestitev v dobro in odgovornost vsakega posameznika. Predvideno je, da bodo na namestitev opozarjali tudi dimnikarji ob rednih pregledih malih kurilnih naprav, še dodajajo na ministrstvu.
Zastrupitve z ogljikovim monoksidom v Sloveniji žal niso redkost. Še posebej odmeven je bil primer iz leta 2012, ko so se v apartmajski hiši na Rogli usodno zastrupili trije mladi.
Vir:STA
