Banka Slovenije bo okrepila dialog s pristojnimi institucijami, da se poišče rešitev, ki bo primerna za kreditojemalce, ki posojila najemajo, in za tiste, ki jih niso zmožni odplačati. Tako je napovedala po pozivih k omilitvi ukrepov, saj se je z dvigom minimalne plače nekaterim občutno zmanjšala kreditna sposobnost.
Z dvigom minimalne plače se je povišal tudi znesek, ki mora v skladu s pogoji Banke Slovenije za kreditiranje prebivalstva ostati kreditojemalcu na računu po odplačilu mesečne anuitete. “Ta makrobonitetni ukrep ga ščiti pred mesečno obremenitvijo, ki bi presegla zakonsko določen minimalni znesek, potreben za preživetje,” so zapisali v Banki Slovenije v odgovoru ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki jo je pozvalo k preučitvi sprememb teh omejitev.
V Banki Slovenije so poudarili, da se povečuje tudi splošna raven plač, kar povečuje kreditno sposobnost ostalih kreditojemalcev. “Po zadnjih podatkih je zato rast stanovanjskega kreditiranja relativno visoka in medletno znaša 10,5 odstotka,” so dodali. Kot so zatrdili, od uvedbe makrobonitetnega ukrepa novembra 2019 spremljajo ključne parametre, ki vplivajo učinkovanje tega ukrepa. Nazadnje so sredi lanskega leta nekoliko omilili pogoje.
Od julija lani je tako možno kreditiranje komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska. Banke se lahko za to izjemo odločijo pri največ 10 odstotkov poslov. “Iz podatkov bank pa je razvidno, da so v zadnjem obdobju pri stanovanjskem kreditiranju izkoristile le 2,4 odstotka izjem,” so navedli.
Kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, zavarovane z državnim jamstvom, so izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva, so zapisali. A ta možnost v praksi ni zaživela, saj je, kot je decembra lani povedal finančni minister Klemen Boštjančič, zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade napisan tako slabo, da je neizvedljiv.
K dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne, je nedavno pozvala tudi komisija DZ za nadzor javnih financ. Banke med drugim pravijo, da so preveč omejene pri kreditiranju, regulator pa, da so tveganja v bančnem okolju povečana in da so ukrepi primerni.
Po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb mora posamezniku vsak mesec ostati najmanj 914,55 evra, za vsakega otroka pa mora biti ta znesek višji za 248,92 evra, so opozorili v združenju bank. “Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben … Tega nikjer drugje ni,” je bil na seji v DZ kritičen predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
