Mariborska gospodinjstva so prejela glasovnice, s katerimi jih mestna občina poziva, da se opredelijo do načina izvedbe trajnostnega urbanega razvoja mesta in izberejo projekte, ki bi jih v mestu izvedli s pomočjo evropskega mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Na voljo sta dva predloga, a je občina naklonjena le enemu.
Mestni svet je sicer februarja sprejel trajnostno urbano strategijo kot strateški dokument mesta, decembra pa naj bi odločal še o tem, katere projekte uvrstiti v evropski mehanizem, tako da bodo ti lahko črpali evropska sredstva, ki so v sklopu kohezijske politike na voljo do leta 2020. Mariboru naj bi pripadlo 17,8 milijona evrov.
Možnost, ki jo favorizira mestna uprava in s to potezo izvaja določen pritisk na mestne svetnike, česar župan Andrej Fištravec niti ne zanika, predvideva 15 projektov urbane obnove in tri projekte trajnostne mobilnosti, medtem ko bi druga prinesla le 15,1 milijona evrov vredno prenovo Rotovškega trga in Mariborske knjižnice in nekaj manjših trajnostnih projektov.
Tudi pri predlogu mestne občine je predvidena obnova Rotovškega trga in energetska sanacija objektov sedanje knjižnice, a bi za to namenili le 3,1 milijona evrov, kar je precej manj od načrtov, ki jih zagovarja stranka SMC, pri tem pa bi knjižnico na mestne stroške za 2,67 milijona evrov preselili v prostore nekdanje SDK. Ta je sicer v državni lasti, a na MOM računajo na menjavo z državo, čemur so predvsem na notranjem ministrstvu načeloma naklonjeni, saj želijo priti do lastništva nad prostori policije na Ulici heroja Tomšiča.
V prvem predlogu je sicer največ vreden načrtovani projekt ureditve nabrežja reke Drave na Lentu, ki je ocenjen na 8,6 milijona evrov, med drugimi projekti pa so tudi ureditev Koroške ceste, obnova Vojašniškega trga, Sodnega stolpa, Vinogradniškega muzeja, parka ob Pekrskem potoku in Mestnega parka ter izgradnja Skate parka.
Fištravec je povedal, da so informacijske liste z glasovnico razdelili v skoraj 50.000 gospodinjstev, kar je občino stalo 3500 evrov. Čeprav se zaveda, da takšna anketa nima nobene zavezujoče vrednosti, meni, da je to vsekakor ceneje kot izvedba posvetovalnega referenduma, na ta način pa bodo lahko vsaj testirali mnenje občanov o projektih mesta za naslednjih nekaj let.
“Želimo dobiti čim jasnejšo sliko, kaj je interes mesta, saj smo vsi mi izvoljeni od ljudstva. To je tudi v skladu z našo usmeritvijo, da skušamo v procese odločanja vključevati različne oblike participatornosti,” je pojasnil župan in dodal, da so se za to odločili potem, ko se je pojavil drugačen predlog trošenja denarja s strani SMC. Z njimi se je na to temo dobil že dvakrat in zato je občinski predlog že nekakšen poskus kompromisa.
Po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja so predlagani projekti izjemno pomembni za razvoj Maribora, predvsem pa so po njegovem kakovostno pripravljeni. Odločati se bo treba razumno in to pričakuje tudi od mestnega sveta
Da imajo po desetih letih prvič priložnost uresničiti nekatere projekte, ki so posledica dela stroke v tem obdobju, je zatrdil tudi arhitekt Tomaž Kancler, mestni svetnik in prvi mož odbora za urejanje prostora, varstvo okolja in varstvo narave v mariborski občini. Po njegovem je pomembno prepoznati tudi celovitost projektov, s katerimi bodo ne le polepšali mesto, pač pa pospešili razvoj turizma in gospodarstva.
Vir.STA