Avtor: Katja Štesl

Čemur uglajeno rečemo »normalna obraba prostora«, v vsakdanjem življenju pogosto občutimo kot razočaranje ali jezo nad spoznanjem, da naš dom ne bo za vselej nov in popoln. Da kaj kmalu po vsaki renovaciji, poliranju ali pleskanju opazimo posledice svoje nerodnosti ali hitenja, ki nam namrgodijo čelo.

Vir: 123rf
Vir: 123rf

Toda v vsakem domu so tudi packe in praske, na katere se sčasoma navežemo, ker nas spominjajo na tiste majhne podrobnosti vsakdana, na katere bi sicer pozabili – in bili prikrajšani za nasmeh ob njihovem ponovnem odkritju. Udrtina, ki jo je v stropu pustil zamašek penine, ko smo jo na novoletni zabavi odpirali s prijatelji. Odtisi, ki so jih pustili otroški prstki na steni med opiranjem nanjo ali kapljice barve na parketu, ki smo ga v zanosu ustvarjalnosti pozabili zaščititi. Domačnost »prostora z dušo« je, če pomislimo, vsaj do neke mere pogojena s tistim, kar se je v njem zgodilo spontano in nenačrtovano.

Vam je poznan ta topel občutek? Delite z nami, kaj v vašem domu ga prebudi – napišite nam zgodbo o sledeh, ki jih je v njem pustilo življenje.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.