Po šestih letih naraščanja cen, so v prvem četrtletju leta 2023 v Zagrebu prvič zabeležili 0,3-odstotni padec cen stanovanjskih nepremičnin. To je prvi primer padca cen na hrvaškem nepremičninskem trgu od leta 2017. Na ravni celotne države pa so cene nepremičnin v prvem trimesečju leta v medletni primerjavi narasle za 14 odstotkov, v primerjavi z zadnjim četrtletjem prejšnjega leta pa za dva odstotka.
Podatki hrvaškega statističnega urada kažejo, da so se na obali Jadrana cene nepremičnin v prvem četrtletju tega leta v primerjavi z zadnjim trimesečjem 2022 dvignile za 3,6 odstotka, v preostalem delu države pa za 5,5 odstotka.
V medletni primerjavi so se cene v Zagrebu zvišale za 14,7 odstotka, na obali za 13,2 odstotka, drugod po državi pa za 16,6 odstotka.
Zabeleženi četrtletni padec cen v hrvaški prestolnici se je zgodil kljub vstopu Hrvaške v schengensko in evrsko območje s 1. januarjem. Nepremičninski strokovnjaki so ob tem pričakovali večje zanimanje tujcev za nakup nepremičnin. Dodatno so spomladi izvedli zadnji državni razpis za subvencionirane stanovanjske kredite, ki je pritegnil zanimanje mladih družin.
Na začetku leta so se stanovanjske nepremičnine najbolj podražile prav na Hrvaškem med vsemi članicami EU, za katere je Eurostat imel podatke. Sledijo Litva (13,1 odstotka), Bolgarija (9,5 odstotka), Estonija (9,2 odstotka) in Slovenija (8,8 odstotka).
