V drugem četrtletju letošnjega leta je evropski nepremičninski trg priča nekaterim intrigantnim gibanjem. Evropski statistični urad, Eurostat, je danes razkril, da so cene stanovanjskih nepremičnin v območju evra v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta padle za 1,7 odstotka, medtem ko je v celotni Evropski uniji beleženje upad znašal 1,1 odstotka. Ta pojav predstavlja prvo medletno zmanjšanje vrednosti stanovanj v EU od prvega četrtletja leta 2014.
Zanimivo pa je, da so se cene v Sloveniji v drugem četrtletju zvišale, navkljub splošnemu evropskemu trendu.
Preden je prišlo do tega znižanja, je prvo četrtletje 2023 prineslo rast cen stanovanjskih nepremičnin v 20 državah z evrom za 0,4 odstotka, v celoti pa je unija zabeležila povečanje za 0,8 odstotka na letni ravni.
Analiza po državah članicah razkriva, da so v drugem četrtletju cene nepremičnin padle v devetih državah, v 17 državah pa so zabeležile rast. Nemčija je vodilna po stopnji padca cen (-9,9 odstotka), sledita ji Danska (-7,6 odstotka) in Švedska (-6,8 odstotka). Na drugem koncu spektra pa je Hrvaška, kjer so cene skočile za impresivnih 13,7 odstotka.
V Sloveniji se je v obravnavanem četrtletju zgodil zanimiv pojav, kjer so se cene stanovanj zvišale za 7,4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta, medtem ko je bila kvartalna rast ocenjena na 1,9 odstotka.
Primerjava s prvim četrtletjem 2023 razkriva, da so cene v območju evra narasle za 0,1 odstotka, v celotni EU pa za 0,3 odstotka, s čimer Slovenija znatno presega povprečje. V tej kvartalni primerjavi so največje rasti cen zabeležile Litva (+5,1 odstotka), Bolgarija (+4,3 odstotka) in Estonija (+3,8 odstotka).
Slovenski trg nepremičnin se tako izkaže za izjemnega glede na splošne trende v Evropski uniji, vendar ostaja odprto vprašanje, kako bodo ti trendi napredovali v prihodnjih kvartalih in ali bo slovenski nepremičninski trg še naprej naraščal, ne glede na razmere v širši regiji.
