Hrvaške nepremičnine so se podražile za več kot 10 odstotkov

25
V Zagrebu so cene nepremičnin letos poskočile za 14,5 odstotka, povprečna cena kvadratnega metra je 1720 evrov.

Nepremičninski trg na Hrvaškem vre , cene so na ravneh pred krizo leta 2008, posebej ob obali in v Zagrebu, je dejal guverner hrvaške centralne banke (HNB) Boris Vujčić. Pojasnil je, da zaradi nizkih obresti mnogi poskušajo zaslužiti z nepremičninami. Cene hrvaških nepremičnin so se v letu dni v povprečju podražile za več kot deset odstotkov.

Vujčić je izpostavil, da je nepremičninski balon med drugim posledica dejstva, da je donosnost na finančna premoženja in posojila nizka. Hrvatom so nepremičnine poleg tega še vedno bolj zanimive kot delnice.

Obenem se zvišuje razlika med stroški izgradnje nepremičnin in tržnih cen, je guverner HNB dejal med konferenco o izzivih in spremembah pokojninskih skladov in borz, ki je pred dnevi potekala v Zagrebu.

Opozoril je na krožne spremembe na nepremičninskem trgu, kjer po fazi krepitve trga praviloma sledi pešanje, ki lahko po njegovi oceni prinese velike negotovosti. Meni, da je treba krepitev upočasniti. Eden od mehanizmov bi lahko bil nepremičninski davek, a je desnosredinska hrvaška vlada to možnost zaenkrat opustila, predvsem zaradi nepriljubljenosti takšnega ukrepa med volivci.

Vujčić je med drugim izpostavil, da banke v primeru sunkovitega znižanja cen nepremičnin niso v neposredni nevarnosti, saj ni več toliko vlaganj v nepremičnine na podlagi bančnih posojil kot včasih. Mnogi podjetniki in turistični delavci namreč kupujejo stanovanja za gotovino. Je pa dejstvo, da se krepijo posojila podjetjem, ki vlagajo v gradbeništvo, turizem in nepremičnine, kar je prav tako povezano s cenami stanovanj in poslovnih prostorov, je dodal.

HNB ni prva, ki je opozorila na nepremičninski balon na Hrvaškem. Strokovnjaki za nepremičninski trg so večkrat poudarili, da cene “nerealno letijo v nebo”. Znakov, da bi se trend lahko kmalu ustavil, ne opažajo, saj je prodaja visoka.

Krepitvi nepremičninskega trga je prispeval tudi razvoj hrvaškega turizma, saj so mnogi kupovali stanovanja za preureditev v apartmaje za oddajanje turistom. S tem je povezano tudi pomanjkanje stanovanj za podnajemnike, vse višje pa so posledično tudi cene najema stanovanj, posebej v Zagrebu in mestih ob hrvaški obali.

Z zagrebškega ekonomskega inštituta so sporočili, da bodo obresti nizke vse do takrat, ko se bo hrvaški BDP nehal krepiti. Spomnili so, da država nadaljuje s programom subvencioniranja stanovanjskih posojil za mlade, kar prav tako prispeva h krepitvi cen nepremičnin.

Hrvaška gospodarska zbornica (HGK) je sredi oktobra objavila, da so se cene nepremičnin na Hrvaškem letos v povprečju podražile za 10,4 odstotka.

V Zagrebu so cene nepremičnin letos poskočile za 14,5 odstotka, povprečna cena kvadratnega metra je 1720 evrov, kar je na ravni pred kriznim letom 2008. Ob hrvaški obali so cene prekašale predkrizno obdobje že prej, letos pa so se okrepile za devet odstotkov. V Dubrovniku je povprečna cena stanovanja 4300 evrov na kvadratni meter, v Splitu pa 2500 evrov na kvadratni meter, kažejo podatki HGK.

Za tri odstotke so se podražile tudi nepremičnine na vzhodu Hrvaške. Tam v povprečju živi manj ljudi, ki imajo ob tem nižje plače, ponudba nepremičnin pa je največja tudi zaradi množičnega izseljevanja. O hrvaškem regionalnem nesorazmerju kaže tudi podatek, da je za ceno garaže velikosti osem kvadratnih metrov v Dubrovniku, ki znaša 35.000 evrov, mogoče kupiti povprečno hišo v Vukovarju.

Prejšnji članekZemljišča DUTB na stanovanjski sklad
Naslednji članekBanka Slovenije zaostrila pogoje kreditiranja