Odbor za pravosodje je 30. junija podprl predlog sprememb zakona o dedovanju, ki tako odhaja v obravnavo na plenarno zasedanje. Novela uvaja evropsko potrdilo o dedovanju v slovenski pravni red. Razprava članov odbora se je vrtela okrog omejitve dedovanja premoženja po upravičencu do socialnovarstvenih prejemkov.
Po podatkih pristojnih v Evropski uniji vsako leto umre približno 4,5 milijona ljudi. Od tega ima pri približno deset odstotkih primerov ima dedovanje mednarodni element. Dediči na primer živijo v drugi državi. Dediči se tako mnogokrat srečujejo s težavami različnih pravil dedovanja.
Evropsko potrdilo o dedovanju omogoča hitro urejanje dedovanja, ko to sega čez mejo. Iz predloga zakona izhaja, da potrdilo velja kot dokaz o statusu dediča v vseh državah članicah in vzpostavlja domnevo, da je vsebina listine resnična. Po predlogu zakona o dedovanju, ki so ga pripravili na pravosodnem ministrstvu, bi bila za izdajo potrdila pri nas pristojna sodišča, saj ta tudi trenutno odločajo o zapuščinskih postopkih.
Predlog zakona uvaja tudi možnost, da se v primeru zapustitve dolgov predlaga stečaj zapuščine, kar bi morali storiti upniki. Če tega ne bi storili, država ne bi odgovarjala več za dolgove zapustnika, je pojasnila Tina Brecelj, državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu.
PS predlogom novele se prav tako racionalizirajo začetna opravila zapuščinskih sodišč, je še naštela Brecljeva. A teh novosti se poslanci v razpravi niso dotaknili. Opozicijo so najbolj razburile novosti glede omejevanja dedovanja premoženja prejemnika socialnovarstvenih prispevkov. Te določbe se zdaj prenaša v sfero socialne politike. Uvaja pa se tudi možnost, da bi se občina ali država lahko sami odločali, ali bosta zahtevali povračilo socialnovarstvenih prispevkov. Mnogokrat občina ali država namreč po povračilu postaneta lastnici zelo majhnih deležev nepremičnin, s katerimi težko razpolagata. Opozicija je temu nasprotovala z opozorili, da se bo potomcem že tako socialno ogroženega zapustnika vzelo še tisto, “kar so v nekem času spravili skupaj”, je izpostavila Anja Bah Žibert (SDS). Tudi Miha Kordiš (ZL) je menil, da je možnost, ko bi se država “usedla na nepremičnino, ker si bil deležen socialne pomoči, stopnjevanje socialne delitve”.
V Združeni levici so tako predlagali, da se možnost vračila popolnoma črta iz predloga zakona. Proti omejitvi so bili tudi v SDS, pri NSi pa so jo želeli le nekoliko omiliti, a njihova dopolnila niso dobila podpore.
Opozicijo skrbi, da bi možnost odločanja občine, ali bo zahtevala vračilo prispevkov ali ne, ustvarjala razlike med občani različnih občin pa tudi znotraj posameznih občin glede na občinski proračun in tudi medsebojna poznanstva. Naklonjena ni bila niti predlogu dopolnila, po katerem se bo dedovanje premoženja omejilo do višine vrednosti stroškov pogreba, če jih je krila občina, vendar je odbor dopolnilo sprejel.
Vir: STA
