V Parizu lahko po novem zakonu prebivalci na vsaki javni površini zasadijo vrt. Ob pridobitvi dovoljenja lahko vrtnarji posadijo rastline na zidove, v posode, na strehe, pod drevesa ali na ograje. Sadijo lahko cvetje, zelenjavo in sadje. Cilj pariške županje Anne Hidalgo je ustvariti 100 hektarjev živih zidov in zelenih strešnih površin do leta 2020, od tega naj bi bila ena tretjina namenjena kmetijstvu.
Lokalno prebivalstvo z novim zakonom spodbujajo, da postanejo vrtnarji pariškega javnega prostora, pri tem pa morajo slediti nekaj načelom. Uporabljati morajo trajnostne metode, se izogibati pesticidom in spodbujati biološko raznolikost v mestu. Prav tako morajo podpisati listino o ozelenitvi, sejati lokalne cvetoče rastline, ki so pomembne za ohranitev čebeljih populacij in vzdrževati zasejane mestne vrtove. Mesto bo posamezniku izdalo tri-letno dovoljenje z možnostjo podaljšanja.
Mestne oblasti prosijo prebivalce, da so ustvarjalni glede lokacije saditve, ponujajo pa jim razne pripomočke in zemljo. Pripravili naj bi tudi nekaj predlogov, vendar si želijo, da bi ljudje uporabili domišljijo. Mestni uradniki upajo, da bodo z novim zakonom izboljšali kvaliteto življenja prebivalcev in polepšali mesto. Pomočnica županje Penelope Komites pa pravi, da bo mestno vrtičkanje ustvarjalo in krepilo sosedske odnose.
Sprejeti zakon je sicer nadaljevanje že lani sprejetega zakona, ki pravi, da morajo biti strehe novogradenj v industrijskih conah bodisi ozelenele bodisi prekrite s sončnimi celicami. Zelene strehe imajo namreč učinek izolacije, ki pozimi zmanjšujejo porabo energije za segrevanje prostorov, poleti pa jih učinkoviteje ohlajajo. Poleg tega zadržujejo deževnico in s tem zmanjšujejo težave z odtokom ter nudijo ptičem v mestni džungli prostor za gnezdenje.
Pripravila: Nika K.
