Stavba je porabnik energije, zato je smiselno, da se to, kako varčna/potratna je, upošteva, ko stavbo kupujemo oz. najemamo. Kot npr. pri pralnem stroju ali hladilniku njegovo porabo energije izraža energijska nalepka, tako energetska izkaznica izraža porabe energije stavbe. Ker je strošek za energijo v stavbi relativno velik kot tudi potrebna investicija, če bi želeli stavbo prenoviti, je energetska izkaznica koristen podatek pri odločanju o nakupu ali najemu stavbe/stanovanja.
Poraba naravnih virov energije se dokazano iz leta v leto veča, medtem ko se njihove zaloge drastično zmanjšujejo. Posledica takega ravnanja je nenehno proizvajanje toplogrednih plinov ki dobesedno in dokazano škodujejo človeku in naravi.
Z energijsko politiko 20-20-20 (20% manj izpustov CO2, 20 % večja energetska učinkovitost stavb in 20% večji delež obnovljivih virov v primarni energetski bilanci do 2020) je EU začrtala cilje aktivnega reševanja energetskega problema.
Slovenija kot članica EU je soodgovorna za izvajanje takšne energetske politike zato je tudi in prav zaradi tega sprejela vrsto ukrepov za doseganje navedenih ciljev EU. (več o ukrepih na spletni strani: http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/).
V strateških dokumentih med ostalim zapisano, da mora javni sektor znižati rabo energije za 1,5 % letno (država mora biti dober zgled vsem ostalim lastnikom) ostali pa 1% letno.
Navajam le dva zelo zgovorna podatka, ki sta nedvomno podlaga za ukrepanje v Sloveniji:
- Imamo več kot 900.000 stanovanjskih nepremičnin, od tega jih kar več kot 90% individualna gradnja.
- Slovenija več kot 40 % končne energije nameni ogrevanju stanovanjskih stavb in s tem povzroča več kot 35% emisij CO2.
In kaj lahko stori sleherni lastnik stavbe?
Da se izobrazi in poveča zavedanje, da je soodgovoren za izvedbo energetskega koncepta, posledično pa tudi za posledice.
- Da se seznani s priložnostmi kot so subvencije EKO sklada in lokalnih skupnosti.
- Da s pomočjo stroke učinkovito (z manj naredi več) pristopi k analizi lastnega energetskega koncepta in sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje prej navedenih ciljev EU in Slovenije.
- Da ravna skrajno gospodarno in odgovorno, kajti energija je denar, ki zlahka spolzi skozi prste.
- Da pri naročilu energetske izkaznice od licenciranih izvajalcev zahteva primerno in zakonito izvedbo nalog kot so ogled stavbe ali dela stavbe, izdelavo in izdajo energetske izkaznice in da nepravilnosti (izpolnjevanje vprašalnikov za ogled stavbe preko spleta, ogled s strani oseb, ki se ne izkažejo z osebno licenco pred ogledom,…) prijavi na ministrstvo za infrastrukturo (naslov: gp.mzi@gov.si ).
- Ko lastnik energetsko izkaznico prejme, je prav, da jo dobro prouči in se z izdelovalcem pogovori v primeru ko gre za neznanje ali nerazumevanje podatkov na sami izkaznici. Na osnovi tega lahko lastnik izdela individualni načrt ukrepov za izboljšanje stanja stavbe, ob upoštevanju lastnih možnosti in tržnih in drugih priložnosti.
- Energetska izkaznica je namenjena lastnikom (torej tudi novim kupcem) nepremičnine in ni in ne more biti dokument, ki je namenjen samemu sebi ali pač zaradi predpisov. Je veliko več, saj lastniku (kupcu) nedvomno sporoča v kašnem stanju je nepremičnina, kakšni investicijski ukrepi so potrebni zaradi povečanja energetske učinkovitosti stavbe, povečanja deleža OVE in zmanjšanja emisije CO2, kaj to pomeni za proračun lastnika (kupca) na mesečni in letni ravni, torej, da ne kupi “mačka v žaklju”, čeprav mu odgovarja lokacija in sama podoba nepremičnine.
- Cena energetske izkaznice je zanemarljiva oziroma je v primerjavi z ostalimi listinami lahko bi rekel podcenjena glede na njene koristi, ki jih pridobi naročnik, investitor-lastnik.
Slabe prakse in pasti energetskih izkaznic:
Na osnovi lastnih izkušenj in pripovedovanju precejšnjega dela mojih strank je praksa pokazala:
- da je energetska izkaznica postala nujno zlo in ne nosi koristi,
- da je odnos nekaterih izdelovalcev kot tudi lastnikov-naročnikov temu primeren,
- Resnica o ceni je, da je cena izkaznice bistveno podcenjena, (primer kalkulacije: saj če je cena za 1-sobno stanovanje 50,00 eur, v to ceno je vključen ogled -1 ura, izdelava in izdaja – 4 ure, prevozni stroški, prispevki in davki, provizije posrednikom (npr. primerjam.si, amortizacija osnovnih sredstev in potrošni material,…). Iz te dokazano preizkušene kalkulacije izhaja, da mora licenciran izdelovalec z univerzitetno izobrazbo in več letnimi dokazanimi delovnimi izkušnjami delati za 4-6 eur/uro, pa se utemeljeno sprašujem o smiselnosti in vrednosti energetskih izkaznic in tudi ali država na takšen način sama ne prispeva k razvrednotenju odnosa do energetskih izkaznic. Vzamem za primer vpis upravnika stavbe v register na upravni enoti stane cca 24,00 EUR in zato dobimo copy paste odločbo na dveh straneh kjer se samo spremenijo glavni podatki o novem upravniku, v tem primeru gre res za bistveno prevelike stroške, ki bremenijo predvsem realni sektor. Strinjali se boste, da je prav, da trg oblikuje cene, toda v konkretnem primeru sta EU in Slovenija določili pravila igre, enako kot pri gradbenem dovoljenju npr., torej politika cen izdelovalcev energetskih izkaznic ne more biti kaotična in nekontrolirana. Res je, da je država postavila najvišje cene, toda s tem je omogočila dampinge in razvrednotenje področja energetskih izkaznic, kot javnih listin,
- da sta kontrola in nadzor pristojnih državnih organov na tem področju povsem odpovedala.
- da izkaznice v nekaterih primerih izdelujejo preko spletnih aplikacij (ogledi se ne opravljajo, lastnike se obremenjuje s spletnimi vprašalniki,…),
- da izkaznice izdelujejo nepooblaščene osebe, izkaznice ne vsebujejo priporočljivih ukrepov kot nam to nalagajo predpisi,
- da sem v vsej dosedanji praksi (izdelal sem več sto izkaznic) doživel le 5 primerov, ko so se kupci dejansko poglobili v vsebino izkaznice.
Kako naprej:?
- lastniki (kupci) imajo škarje in platno, zato je nujno, da za svoj denar zahtevajo primerno izvedbo posla s strani pooblaščenih izdelovalcev in izdajateljev energetskih izkaznic,
- država mora poskrbeti za izvedbo nadzora in kontrole,
- izdelovalci in izdajatelji energetskih izkaznic morajo svoje delo opravljati odgovorno in strokovno, po najboljši moči pomagati pri izobraževanju, zavedanju in promociji energetske izkaznice ter odgovarjati skladno s predpisi.
Dobro je vedeti:
V energetiki poznamo oblike energije, ki jih označimo glede na stopnjo v pretvorbi iz oblik, ki jih ne moremo neposredno uporabiti v take, ki jih potrebujemo, na primer doma:
- primarna energija– je energija, ki je skrita v nosilcih energije-energentih, (nafta, plin, premog, les),
- sekundarna energija– je energija, ki smo jo dobili s pretvorbo iz primarne (n.pr. električna iz premoga v termoelektrarni). Upoštevane so izgube pri pretvorbi.
- končna energija– je energija, ki jo dobi uporabnik. Upoštevane so izgube pri prenosu
- koristna energija – je energija za zadovoljevanje potreb uporabnika, n.pr. toplota na električni kuhalni plošči. Upoštevane so izgube pri pretvorbi električne energije v toplotno.
Za primer podajmo pot energije od premoga preko elektrike do elektromotorja – izgube v elektrarni so približno 60 % (sekundarna energija je 40 % primarne), pri prenosu 10 % (končna je 36 % primarne), pri pretvorbi v elektromotorju so izgube še približno 10 % končne energije (koristna energija je 32% primarne). Za vsako kilowatno uro koristnega dela na izhodu elektromotorja smo torej porabili za 3 kWh primarne energije iz premoga. (vir ZRMK)
Iz navedenega lahko vidimo tudi, da vse oblike energije niso enako uporabne ali kakovostne. saj z nekaterimi lahko opravimo večjo količino dela, z nekaterimi manjšo, z nekaterimi pa nobenega. Najbolj kakovostna je električna energija.
Prispevek ja napisan poljudno, namenjen je ozaveščanju in informiranju čim večjega števila bralcev.
Prispevek pripravil: Franc Pojbič, univ. dipl. inž. tel
