Po mnenju SOS nova zakonodaja ne prinaša poenostavitev pri prostorskih aktih

18

Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS) se je na današnji seji v Medvodah, ki se je je udeležila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, med drugim posvetilo predlogom nove prostorske in gradbene zakonodaje. Ob tem ugotavlja, da predlagane novosti še vedno ne poenostavljajo postopka sprejema in spreminjanja prostorskih aktov.

Kot so v sporočilu za javnost po seji opozorili v SOS, predlogi zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, ki so bili vloženi v vladno proceduro, predhodno niso bili usklajeni s stališči občin, čeprav gre za vsebine, ki bodo prinesle nove organizacijske in finančne posledice za občine.

Po trditvah ministrice je namen nove prostorske zakonodaje skrajšanje postopkov, predvsem za pridobitev gradbenega dovoljenja in sprejemanje prostorskih aktov. Povedala je tudi, da se zavedajo obsežnosti zakonodaje, zato bodo na resornem ministrstvu pripravljeni upoštevati pripombe še vse do marca 2017. Kot je po navedbah skupnosti izpostavila ministrica, ima sicer velika večina občin prostorske akte že sprejete ali so v sprejemanju, nova prostorska zakonodaja pa nanje ne bo vplivala.

Po ocenah komisije za prostor pri SOS, ki jih je na današnji seji predstavil Izidor Jerala iz Mestne občine Novo mesto, nov predlog še vedno ne poenostavlja postopka sprejema in spreminjanja prostorskih aktov, sploh za manjše spremembe oz. popravke manjših napak. Sprejemanje prostorskih aktov je izvirna pristojnost občin, zato bi morala država s svojo pristojnostjo posegati le pri bistvenih nalogah pri normiranju posegov v prostor, je poudaril.

Posebej problematičen je po navedbah SOS predlog, po katerem za pridobitev gradbenega dovoljenja več ne bi bilo potrebno pridobiti potrdila o plačilu komunalnega prispevka pred izdajo dovoljenja za gradnjo. Občine vztrajajo, da je potrdilo o plačilu komunalnega prispevka nujno potrebno pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo.

Glede na večje število nerešenih zadev v SOS menijo, da je potrebno najti rešitve za ureditev nadzora nad gradnjami enostavnih objektov, vendar rešitve v gradbenem zakonu niso primerne, saj gre za prenos nalog na občinske službe brez zagotovitve sredstev za prenesene naloge in dvotirnost nadzora.

“Ne le da se za delo občinskih inšpektorjev ne predvideva dodatnega kadra, pač pa se tudi pričakuje, da se bodo občinske nadzorne službe financirale s prilivi iz naslova izrečenih glob na podlagi novega zakona. Namen glob pa ni financiranje dela inšpektorjev, kot tudi namen inšpekcije ni izrekanje glob, temveč vzpostavitev reda, usmerjanje in opozarjanje pri kršitvah,” je v današnjem sporočilu za javnost pojasnila generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar.

Župani in županje so ob zaključku pogovora z ministrico omenili še postopke za vzpostavitev davka na nepremičnine v navezavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Davek na nepremičnine naj bi namreč enotno urejal obdavčitev nepremičnin in tako onemogočil spodbujanje izvajanja zemljiške politike posamezne občine, zato so županje in župani sprejeli sklep, da je nujno potrebna vzporedna vzpostavitev urbane takse, skozi katero bodo imele občine ob uveljavitvi zakona možnost, da izvajajo svojo zemljiško politiko.

Župan Ajdovščine Tadej Beočanin je predstavil zaključke ankete med 76 župani na temo razvojnih priložnosti lekarniške dejavnosti. Po mnenju večine je stanje lekarniške dejavnosti v Sloveniji na zelo visoki strokovni in organizacijski ravni. Zaznane so bile le manjše težave, povezane z dostopnostjo do lekarniških storitev na manj poseljenih območjih.

Vir: STA

Prejšnji članekDonald Trump se bo osredotočil na vodenje ZDA
Naslednji članekHotel Alpina kupil ljubljanski Links